Mag. Laris Gaiser, Mag, 20.2.2008, št. 7, str. 43

/…/Čeprav je naše predsedovanje uvedla ena tipičnih slovenskih dolgočasnih, celo duhamornih uradnih proslav – na njihovo škodljivost in neprimernost smo opozarjali že septembra 2006 v prispevku S spoštovanjem (Mag št. 36) – je bila ta posvečena prav medkulturnemu dialogu. Ker ta sodi med najbolj nesporne in diplomatsko neobčutljive tematike, s katero si je težko nakopati nasprotnike in s katero se lahko resnično dosežejo le pozitivni učinki, smo se Slovenci veselo lotili izvajanja takšnih programov.

Šest mesecev na čelu Unije je v resnici prekratko obdobje, da bi nam uspelo doseči vrhunske rezultate ali spremeniti svet. Menim pa, da bi bila vsaj dva dogodka vredna omembe, že zaradi izkazanega truda in želje po resnični spremembi odnosov med ljudmi iz različnih držav.

Prva je projekt EU&MB, ki ga organizirata GIZ Stari Maribor in tamkajšnji Muzej narodne osvoboditve. V drugem največjem slovenskem mestu, ki se je bilo zaradi svojega položaja vedno prisiljeno pogovarjati s predstavniki drugih kultur, se vsak mesec predstavi ena od evropskih držav in ponudi vpogled v svojo umetniško identiteto. Otvoritvena predstavitev je bila posvečena Italiji, naši največji sosedi, s klavirskim koncertom mojstra Abbada, nadaljevali so Avstrijci z židovsko glasbo, sledile pa bodo še vse druge članice. Tako se nam obetajo sproščeni večeri, ki nam ponujajo možnost dialoga prek kakovostnega umetniškega izražanja in z osebnim spoznavanjem navzočih državnih predstavnikov, kar pa za Slovenijo, ki je vajena nase gledati kot na središče sveta, ni zanemarljivega pomena./…/