Jasmina Cehnar, Večer - 22.05.2008.

Do sobote bo v Mariboru mednarodni znanstveni simpozij Slovensko-hrvaški odnosi skozi zgodovino

Mednarodni znanstveni simpozij Slovensko-hrvaški odnosi skozi zgodovino je danes v viteško dvorano Pokrajinskega muzeja Maribor privabil ugledne slovenske in hrvaške zgodovinarje, ki bodo do sobote s svojimi referati predstavljali medsebojne odnose obeh držav skozi zgodovino s poudarkom na 19. in 20. stoletju. Na simpoziju, ki ga organizirajo Zgodovinsko društvo dr. Franceta Kovačiča v Mariboru, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve Maribor in Vojaški muzej Slovenske vojske, bo sodelovalo 34 strokovnjakov, med njimi uveljavljeni znanstveniki, kot sta Janko Prunk in Stane Granda.

Danes raziskovalci na simpoziju, ki je odprt tudi za širšo javnost, predstavljajo teme pokristjanjevanja, reformacije in novega veka, najbolj zanimivo pa bo gotovo v soboto, ko bo beseda tekla o odnosih med sosedama po razpadu Jugoslavije. Kljub temu da so se, po besedah Darka Friša, predsednika organizacijskega odbora in izrednega profesorja na mariborski Filozofski fakulteti, na simpoziju političnim konotacijam in aktualni problematiki slovensko-hrvaške meje skušali izogniti, se bosta teme jutri dotaknila dva referata. Profesorica Darja Mihelič bo namreč razdelala zgodovino ribolovnih pristojnosti v Piranskem zalivu, madžarski zgodovinar Imre Szilpa bo na mejno vprašanje podal objektivn(ejš)i pogled.

Enega izmed osrednjih dogodkov predstavlja današnja otvoritev razstave Slovensko-hrvaški odnosi v karikaturi 1918-1929, ki jo je v Muzeju narodne osvoboditve Maribor pripravila direktorica muzeja Aleksandra Berberih Slana.

"Čas in kraj simpozija nista naključje," je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal Friš, saj mariborska Filozofska fakulteta že dolgo in uspešno sodeluje s sorodnimi fakultetami v Zagrebu, na Reki in v Osijeku. Posledica tega so redna srečanja zgodovinskih oddelkov obeh držav in tudi gostovanja profesorjev, ki nato študente spodbujajo k raziskovalnemu delu na temo slovensko-hrvaških odnosov.

In kako bi na splošno opisali odnose med Slovenci in Hrvati? "Ne vroče ne hladno," je Friš vzpone in padce v odnosih med obema državama strnil z besedami, ki si jih je izposodil pri kolegu Grandi. "Pri tem vprašanju se zelo pogosto omejujemo samo na politične odnose, medtem ko skozi večino 19. in tudi 20. stoletja med slovenskim in hrvaškim prebivalstvom večjih trenj ni bilo," je še pojasnil. Slabše razumevanje med sosedama po osamosvojitvi leta 1991 pa je po njegovem mnenju posledica večje izpostavljenosti javnega mnenja politiki in medijem.