Muzej narodne osvoboditve Maribor je začel delovati kot samostojna muzejska ustanova 1. maja 1958. Ustanovil ga je takratni Okrajni ljudski odbor Maribor. Njegovi zametki pa segajo že v leto 1947, ko je bila v Pokrajinskem muzeju v Mariboru odprta zbirka o narodnoosvobodilnem boju. To je bila prva tovrstna zbirka v slovenskih kompleksnih muzejih. Vsebinski koncept muzeja je bil natančno opredeljen ob njegovi ustanovitvi. Gre za zgodovinski muzej, ki se ukvarja z muzeološko in historiografsko obravnavo novejše zgodovine severovzhodne Slovenije.

Muzej ima svoje prostore v meščanski vili na vogalu Mladinske in Ulice heroja Tomšiča, ki jo je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja dal zgraditi mariborski podjetnik Scherbaum. Med prvo svetovno vojno je v njej nekaj časa delovalo avstroogrsko vrhovno poveljstvo soške fronte, v dvajsetih letih mariborska oblast, po letu 1930 gozdarska šola, po drugi svetovni vojni najprej mariborska OZNA, nato mestne politične organizacije in od leta 1954 muzej.

Glavna naloga muzeja je zbiranje, hranjenje, proučevanje in prezentacija muzejskega gradiva za obravnavano obdobje. Poleg zanimivih in bogatih muzejskih zbirk, ki štejejo že več deset tisoč muzealij, je zelo bogata tudi muzejska fototeka, ki hrani veliko dokumentarnih fotografij in negativov, pa tudi precej video in avdio gradiva. Posebnost muzeja je arhiv z nad 120 tekočimi metri prvovrstnega gradiva okupatorjevega in partizanskega izvora. Muzej pridobiva gradivo z odkupi in donacijami.

Naš muzej je bil tudi med prvimi v Sloveniji, ki je uvedel delovno mesto kustosa pedagoga. Tudi danes je muzejska pedagoška služba s svojimi raznovrstnimi oblikami dela z obiskovalci eden od stebrov muzejske dejavnosti, saj s svojo pestro paleto aktivnosti - od klasičnih ogledov muzejskih razstav do številnih otroških in andragoških delavnic, ki so v zadnjem času še posebno aktualne, pa preko priprav dijakov na maturo, izvajanja obveznih izbirnih vsebin za srednješolce, organizacije kulturnih dnevov ter številnih drugih, obiskovalcem privlačnih, oblik predstavitve dela muzeja ter našega kulturnega bogastva, privlači v muzej vsako leto veliko število obiskovalcev.

V pripravi je stalna razstava, ki bo odprta še v letošnjem letu, prikazovala pa bo dogajanje na območju severovzhodne Slovenije v 20. stoletju. V razstavnih prostorih se bodo obiskovalci lahko sprehodili skozi Scherbaumovo vilo, spoznali pomembne ljudi, ki so oblikovali zgodovino Maribora in okolice, seznanili se bodo s pomembnimi mejniki dvajsetega stoletja – prvo svetovno vojno, drugo svetovno vojno, vojno za samostojno Slovenijo, spoznali bodo življenje ljudi na tem območju v obravnavanem obdobju, začutili stisko preprostih ljudi, ki so živeli popolnoma drugače kot bogati na drugi strani družbene lestvice, pa čeprav v istem mestu.

V muzeju se oblikuje tudi fond tehniške dediščine. Maribor je bil med prvo in drugo svetovno vojno, pa tudi takoj po drugi svetovni vojni eno izmed največjih industrijskih središč v takratni Jugoslaviji. Konec 20. stoletja pa je s seboj prinesel propadanje številnih industrijskih obratov, zapiranje delovnih mest in tovarn in s tem številne stiske ljudi. V tovarnah, ki so zapirale svoja vrata so ostali stroji, ki so v 20. stoletju pomagali ime Maribora ponesti v svet. Z ustanovitvijo oddelka za tehniško dediščino jih poskušamo rešiti pred popolnim propadom.

Poleg rednega muzejskega dela posvečamo veliko pozornost raziskovanju novejše zgodovine. Bibliografija muzejskih delavcev je izredno bogata, od zloženk, razstavnih katalogov, samostojnih monografij, znanstvenih razprav in člankov, do ocen in poročil.