Tovarna Zlatorog (UFF, industrije)

Tovarna Zlatorog je bila ena izmed najstarejših industrijskih podjetij v Mariboru in Sloveniji. Razvila se je iz Brosove milarne. Leta 1878 je Karl Bros kupil milarno na Rotovškem trgu v Mariboru. Leta 1905 je zgradil večji obrat in skladišče  na zemljišču, kjer se je kasneje razvila in razširila Tovarna Zlatorog. Leta 1920 so začeli izdelovati pralno milo Zlatorog in leta 1923 so tovarno tudi preimenovali v Tvornico Zlatorog. Med letoma 1946 in 1951 je bila Tovarna Zlatorog ena najpomembnejših tovrstnih tovarn v Jugoslaviji. Postala je znana po kozmetiki, pralnih praških, zobnih pastah ipd. Po količini izdelave in prodaje pralnih praškov je bil Zlatorog med vodilnimi v Jugoslaviji in tudi v srednji Evropi.


{gallery}razstave/zlatorog{gallery}

Leta 1957 je Zlatorog podpisal licenčno pogodbo s tovarno H. Schwarzkopf iz Hamburga in začel izdelovati šampone, barve, lake za nego las. V začetku 70. let 20. stoletja je prvi v Jugoslaviji razvil proizvodnjo deodorantov. V sodelovanju s podjetjem Margaret Astor so proizvajali dekorativno in preparativno kozmetiko. Po raznih licencah so izdelovali preparate za sončenje, zobne paste, kreme za roke, sami pa so razvili moško kozmetično kolekcijo. Leta 1990 je 51 odstotkov vrednosti tovarne, takrat ene največjih in modernejših v srednji Evropi, kupil mednarodni koncern Henkel. Leta 1996 je Henkel odkupil še 49 odstotni delež slovenskega družabnika Zlatoroga. Na prelomu v 21. stoletje je bila družba Henkel-Slovenija največji izvoznik na mariborskem področju. Prav bivša tovarna Zlatorog-današnji Henkel, je ena izmed redkih uspešnih zgodb, zapisanih v mariborski gospodarski zgodovini.
Razstava bo na muzeološki način prikazala zgodovino tovarne obenem pa s pridobitvijo dodatnih muzealij obogatila že obstoječo muzejsko zbirko Tovarne Zlatorog iz Maribora. Razstava bo poskušala z inovativnimi arhitekturnimi in oblikovnimi pristopi obogatiti načine muzejskega razstavljanja. Domačim in tujim obiskovalcem bo razstava v letu Evropske prestolnice kulture predstavila nekdanjo »modernost-evropskost« proizvodnjega procesa, proizvodov in reklamiranja, ki v ničemer ni zaostajala za tedanjimi mednarodnimi trendi.