Morda že pred začetkom petdesetih let je bilo mogoče kupiti škatlo v kateri je bila podloga: trda lepenka ali lesena plošča v katero se je s kladivcem pribijalo lesene ploščice iz različno pobarvanih osnovnih geometrijskih likov: krog, kvadrat, pravokotnik in enakostranični trapez. Ploščice so bile debele manj kot 5 milimetrov. V njihovem geometrijskem središču-težišču je bila izvrtana odprtina v katero  se je vstavil žebljiček, ki se ga je pribilo na podlago. Zgledujoč se po predlogi se je dalo izdelati različne predmete, tudi tank- spomin na vojno je bil še svež.

Krožne ploščice so simbolizirale kolesa, trapez pa je lahko predstavljal trup tanka.
Na znatno višji zahtevnostni ravni sta bila dva kompleta lesenih segmentov: lesenih letev, koles in različno oblikovanih lesenih kock z žlebovi (utori) v katere se je vstavilo letve. Letve so lahko predstavljale na primer zaščitni zaslon okrog topovske cevi ali letalsko krilo. Manjše letvice dolžine približno manj kot 5 centimetrov, visoke 3 do 5 milimetrov, debele okrog 1 milimeter so spajale dva debelejša dela v celoto. Sestavni deli so bili s predlogo vred razporejeni v škatlah iz lepenke z modrikasto pobarvanimi stranicami in velikostjo približno 20 x 30 x 3-5 centimetrov. Škatla z naslovom „Mladi tehnik” je bila namenjena za sestavljanje pretežno vozil, na primer traktorja, ki je vlekel top z lafeto, zaščitnim zaslonom okrog cevi z zapiračem in udarnim batom, ki se je pomikal po cevi. Udarni bat je bilo mogoče napeti s priloženim odrezkom iz kolesarske gume tako, da je top „streljal” po principu frače. Sestaviti je bilo mogoče do 10 različnih vozil. Na drugi škatli je bil napis „Mladi pilot”. Po že opisanem principu sestavljanja in spajanja z letvicami je bilo mogoče sestaviti do 10 letal, od vodnega letala s plovci, avtogira (kombinacija letala in helikopterja) do impozantnega trimotornika z elisami iz pločevine.

Najbolj zanimivi in poučni ter celo delujoči so bili kovinski sistemi izolske „Mehanotehnike” sprva z vsaj (več) kot 5, kasneje z več kot 10 težavnostnimi stopnjami. Pojavili so se že v prvi polovici petdesetih let. Kompleti so vsebovali modre tanjše, ravne ali polkrožno ukrivljene letve širine približno 1 centimetra in različnih dolžin, izvrtane po vsej svoji dolžini in tanjše, rdeče pobarvane, znatno večje plošče pravokotne, polkrožne ali strehasto zapognjene oblike. Ploščice so imele izvrtine samo ob robovih. H kompletu so sodila še kolesa s snemljivimi gumami, jeklene osi, polžasta vretena in ročice ter vrvice, izvijač in ključ za pridrževanje matice. Pri sestavljanju se je letev ali ploščico postavilo na drugo ploščico tako, da so se izvrtine prekrivale. Skoznje se je vstavil vijak, podenj pa matica. Vijačno spajanje je bilo lahko ročno ali s pomočjo omenjenih dveh orodij. S temi kompleti „Mehanotehnike” se je dalo „zgraditi” čudovite stroje, predvsem različne žerjave, dvodelne dvižne mostove, zapornice, vetrne mline in različna vozila, na primer gasilski avtomobil, letala in ladje z žerjavi. Tudi stružnico se je dalo sestaviti. Ti kompleti so imeli toliko večji didaktični pomen, ker je bilo mogoče po svoji domišljiji izdelati stroje ali zgradbe, ki so po raznolikosti oblik lahko presegali tiste iz sicer slikovno bogate, tehnično in pedagoško izredno domiselno izdelane predloge. Malo je bilo igrač, ki bi sproščale toliko ustvarjalne tehniške domišljije kot kompleti „Mehanotehnike”. Če bi jih primerjali s stroji in zgradbami, sestavljenimi z nasajanjem različnih segmentov enega na/ob drugega iz „Lego” kock, se ne bi mogli ubraniti vtisa, da so tisti iz „Mehanotehnike” delovali bolj pristno, bližje resničnemu izgledu strojev kot tisti iz „Lego” kock.

Po ljudskem pričevanju so komplete „Mehanotehnike” izpodrinili iz svetovnega tržišča zaradi nepremišljene gostoljubnosti. V izolsko tovarno naj bi prišli Japonci in smehljaje  fotografirali vse, kolikor jih je bilo volja, nato pa po vrnitvi patentirali sistem, ki so ga ukradli Izolčanom…
Podoben sistem kot tisti od „Mehanotehnike” je bil „Matador”, le da so bili sestavni deli iz lesa. Vprašanje je, če je bil tudi ta nesporno uspeli tehniško didaktični sistem slovenski izdelek.


mag. Borivoj Breže